TABOR POGORELEC 2012

Martinov vikend, ki smo ga preživeli v Polharskem domu v Kočevskem rogu, se je za nekatere izmed nas začel že dopoldan, ostali pa smo se iz Gorenjske opravili po končanih službah. Na lep sončen dan smo se pripeljali na (navidezni) konec sveta. Sredi gozda nas je pričakala urejena koča, kjer je bilo zaradi odprtega ognjišča prijetno toplo, pred njo pa nasmejani obrazi. 

Popoldan nam je minil ob pripovedovanju zgodb, življenjskih izkušenj in druženju s prijatelji. Za večerjo smo si pripravili okusna nabodala, ki smo jih sami spekli, večer pa se je ob pripovedovanju šal in anekdot zavlekel v noč. Prenočili smo na skupnih ležiščih in čeprav je bila noč zelo hladna, smo se zjutraj zbudili nasmejani in polni energije. Po zajtrku so se nam pridružili še tisti člani, ki so nas obiskali samo za en dan. Skupaj smo se odpravili na bližnji hrib, ki je hkrati tudi priljubljeno mesto za jadralne padalce. Po pohodu nas je v koči čakala odlična obara, ki sta jo strokovno pripravila Zvone in Luča, tako da jima je bila kmalu oproščena neudeležba na pohodu. 

Vreme nam je bilo naklonjeno, tako da smo preostanek dneva izkoristili za športne igre in ogled Baze 20, bližnjega partizanskega barakarskega naselja. Pri naši Martinovi pojedini so mizo krasili na ognjišču pečeni piščanci. Tudi ta večer nam je hitro minil, družba in energija sta bili ravno pravšnji. 

Naslednji dan smo najprej obilno zajtrkovali, nato pa smo se odpravili po Polharski poti, ki nas je vodila skozi neobljuden Kočevski gozd. Srečali nismo nobene divje živali, niti polha in niti medveda. Verjetno so se vse pametno umaknile, ko so zaslišale smeh in pogovor skupine ljudi. Med sprehodom so nekateri nabirali mah za jaslice, drugi pa smo se spoznavali s kraško pokrajino. Po sprehodu so sledile priprave na odhod in čiščenje koče, potem pa vožnja proti domu. Nekateri so izkoristili preostanek dneva za namakanje v Dolenjskih toplicah.

Vikend je prehitro minil. Kljub mrazu in mrzli vodi nas je dva dni grelo sonce, predvsem pa dobra družba. Zahvaljujoč odličnim kuharicam in njihovim sladkim dobrotam nismo bili niti malo lačni, dolgčas pa nam prav tako ni bilo. 

Organizatorjem se zahvaljujem za prečudovito izkušnjo, Vam prijatelji pa se zahvaljujem zato, ker ste me sprejeli medse.

Karin