četrtek, 15. januar 2015

NOVOLETNA ZABAVA 2014

Tako kot vsako leto smo tudi letos priredili novoletno zabavo v gostilni pri Bovavc. 

˝Pa zdravljeni alkoholiki?!˝, se čudijo gostinci. 

Kako se lahko skupina veseli, zabava, smeji, in to brez kapljice alkohola. Lahko. Ko se zaveš, da s prenehanjem pitja alkohola nisi izgubil prav nič dobrega. Ravno obratno. Ko alkohol ni več tvoj gospodar, se vsak dan veseliš zmage nad njim.




Eno zadnjih srečanj delimo z veterani, našimi predhodniki in vzorniki. Posvetimo se dobri hrani, pestrim pogovorom, poslušanju glasbe in plesu. Naše dobre gospodinje nas pogostijo z domačimi sladkimi dobrotami. Srečanje začinimo  še z izmenjavo skromnih, največkrat praktičnih daril.




Srečno in uspešno leto 2015!                                  

Igor


sreda, 22. oktober 2014

SREČANJE NA ERMANOVCU 2014

Klub zdravljenih alkoholikov Škofja Loka vsako leto zadnjo soboto v septembru organizira srečanje gorenjskih klubov zdravljenih alkoholikov na Ermanovcu. 

V soboto 20. 09. 2014. smo se zbrali v Hotavljah. Od tam smo šli eni peš, drugi pa z avtomobili. Lepo je bilo videt vesele obraze, stiske rok, objeme prijateljev. Veseli smo bili srečanja po enem letu. Dobra ura pohoda je hitro minila, veseli smo bili, da nam je bilo vreme naklonjeno. 





Na Ermanovcu so nas poleg lepega vremena pričakale lepo obložene mize s samimi dobrotami, sladkarije, pa tudi domač kruh z domačo zaseko. Šli smo razne igre, določanje višine do krače, prstomet, prenašanje bombonov s slamico, vlečenje vrvi. 

Čas hitro mine in morali smo se posloviti od prijateljev, obljubili pa smo si, da se naslednje leto spet srečamo. 

Meni to srečanje veliko pomeni se sprostim uživam ker vem, da imam dobre prijatelje.

Franjo



ponedeljek, 07. oktober 2013

SREČANJE NA ERMANOVCU 2013

Klub zdravljenih alkoholikov Škofja Loka vsako jesen organizira srečanje Gorenjskih klubov na Ermanovcu. Letos je bilo že 16. srečanje. 

V soboto, 5. oktobra 2013, smo se zbrali v Hotavljah pri gostišču Lipan. Kljub slabemu vremenu se nas je zbralo veliko članov in veteranov. Veselje se je bilo srečati z starimi prijatelji. 










Po kratkem pogovoru smo odšli na pot; eni peš dobro uro hoda, drugi pa z avtomobili. Zaradi poškodbe noge sem se peljal z avtom. Pohvala organizatorjem za lepo pripravljeno pogostitev. S sladkimi dobrotami so dobro napolnili mize. 

Zaradi dežja smo morali mize postaviti pod streho, a ni bilo nič hudega. Priredili so nam tudi srečolov, vlečenje vrvi in ocenjevanje višine obešene krače. Bilo je veselo. 











Meni to srečanje veliko pomeni. Srečanje z starimi prijatelji, spoznaš pa tudi nove. A kaj, ko je vsega lepega enkrat konec. Poslovil sem se od prijateljev. Vsi smo bili istega mnenja. Hvala organizatorju, vidimo se naslednje leto.

Franjo



četrtek, 06. junij 2013

TABOR V LOGARSKI DOLINI 2013

V hribih mi vedno pridejo na misel tile verzi:


NA GREBENIH GORA
PRVI ŽARKI Z NEBA
KLIČEJO IZ DALJAVE NOV DAN.

JUTRO MOLI BOGA,
PROŠNJE VSEH LJUDI SVETA
NOSI VETER, POSLANEC Z NEBA.

VRH NEBA DAN HITI,
KAKOR PTICA LETI
SONCE VSA NAŠA POLJA ZLATI.

DEŽNE KAPLJE SO SOLZE,
HLADIJO VROČI DAN,
ZVON OPOLDNE OZNANJA BOGA.

KO VEČER RIŠE NOČ,
ZAGORI NEBNI SVOD,
DAN OTOŽNO ZAPIRA OČI.

ANGELOV SPEV DONI
IN POKRIŽA VSE LJUDI,
KO VEČERNA MOLITEV ZASPI.




Letošnji tabor je bil drugačen kot nekaj prejšnjih. Bili smo v Logarski dolini, kjer te mogočnost narave povsem prevzame. Grebeni gora, ki se pnejo nad ozko dolino, vzbudijo v človeku občutek majhnosti. Predvsem se tu zavedam, da sem delček Stvarnosti, edinstven del v neizmernem vesolju. V območju gora me vedno prevzame občutek vernosti, pripadnosti Vsemogočnemu. 

Kot del skupine sem vedno odgovorna za delovanje le-te, kot vsak, ki ji pripada. Poseben izziv je njeno delovanje, opazovanje ljudi, kako se z različnimi lastnostmi, značilnostmi, izkušnjami, znamo prepustiti in začutiti drug drugega. Nekaterim uspeva bolj, drugim manj, ampak to ni tako pomembno. Bolj pomembno je to, da se vsi trudimo in postajamo boljši. 

Ker smo zadnje tabore preživeli na taborniški način (Igor je organiziral, Igor je nabavil, Igor je kuhal, Igor je stregel, vsi smo se trudili, kava se je kuhala,…) in mi je bilo neizmerno všeč, si niti predstavljati nisem mogla, da bi mi bil tak način tudi všeč. Pa mi je bil. 


V Domu planincev smo našli prijazne ljudi, ki so poskrbeli, da nismo bili lačni, da smo bili na toplem in da smo imeli prostor, kjer smo se družili in zabavali. V igri smo iskali in našli otroka v sebi. Sproščen smeh in humor zdravita ljudi. Kot je rekla ena od članic, nas je Bog pogledal skozi »taveliko« okno, ker nam je bilo podarjeno tako lepo vreme. 

Prvi večer smo se namestili po sobah in si ogledali okolico Doma. V soboto je ena skupina šla do Klemenče jame, druga pa do planinskega muzeja v Solčavi. Naslednji dan je ena skupina šla do slapa Rinke in do Orlovega gnezda, druga pa dalje na Okrešelj. Po kosilu pa je celotna skupina šla po panoramski cesti od Solčave do Pavličevega sedla in dalje čez Jezersko sedlo domov. Vtise je odnesel s sabo vsak sam in verjamem, da so prav tako polni kot moji. 


Letos je datum tabora sovpadel z datumom našega družinskega srečanja na Okrešlju, kamor se vračamo vsako leto. Postal je kraj, kjer se člani družine zberemo v spomin na našega Janija. Je naš povezovalec in varuh, da ne zaidemo s poti prijateljstva in povezanosti. Je moj opomnik na poti, da ne spregledam prestrašenih, žalostnih in negotovih ljudi. Rada imam ljudi in upam, da to čutite tudi vi, ki vam je tale sestavek namenjen. Vem, da imam še veliko dela, da bom približno tak človek kot želim biti.

Hvala, da mi pomagate pri tem in da lahko z vami delim izkušnje, preiskušnje in dosežke.

Cvetka



sobota, 05. januar 2013

NOVOLETNI POHOD NA ŠMARJETNO GORO 2013

Tudi letošnje leto smo začeli z tradicionalnim pohodom na Šmarjetno goro. Prišlo je do manjših sprememb. Nismo več vezani na datum 2.1. ampak na prvo soboto v novem letu. 




Kot vsakič se nas je zbralo veliko število, tako članov, kot tudi opazovalcev in veteranov. 




Člani se veselimo takih srečanj, saj je to ena izmed priložnosti za izmenjavo izkušenj. Tudi veterani se vedno znova veselijo srečanj s podmladkov kluba.

Igor



sreda, 14. november 2012

TABOR POGORELEC 2012

Martinov vikend, ki smo ga preživeli v Polharskem domu v Kočevskem rogu, se je za nekatere izmed nas začel že dopoldan, ostali pa smo se iz Gorenjske opravili po končanih službah. Na lep sončen dan smo se pripeljali na (navidezni) konec sveta. Sredi gozda nas je pričakala urejena koča, kjer je bilo zaradi odprtega ognjišča prijetno toplo, pred njo pa nasmejani obrazi. 




Popoldan nam je minil ob pripovedovanju zgodb, življenjskih izkušenj in druženju s prijatelji. Za večerjo smo si pripravili okusna nabodala, ki smo jih sami spekli, večer pa se je ob pripovedovanju šal in anekdot zavlekel v noč. Prenočili smo na skupnih ležiščih in čeprav je bila noč zelo hladna, smo se zjutraj zbudili nasmejani in polni energije. Po zajtrku so se nam pridružili še tisti člani, ki so nas obiskali samo za en dan. Skupaj smo se odpravili na bližnji hrib, ki je hkrati tudi priljubljeno mesto za jadralne padalce. Po pohodu nas je v koči čakala odlična obara, ki sta jo strokovno pripravila Zvone in Luča, tako da jima je bila kmalu oproščena neudeležba na pohodu. 

Vreme nam je bilo naklonjeno, tako da smo preostanek dneva izkoristili za športne igre in ogled Baze 20, bližnjega partizanskega barakarskega naselja. Pri naši Martinovi pojedini so mizo krasili na ognjišču pečeni piščanci. Tudi ta večer nam je hitro minil, družba in energija sta bili ravno pravšnji. 




Naslednji dan smo najprej obilno zajtrkovali, nato pa smo se odpravili po Polharski poti, ki nas je vodila skozi neobljuden Kočevski gozd. Srečali nismo nobene divje živali, niti polha in niti medveda. Verjetno so se vse pametno umaknile, ko so zaslišale smeh in pogovor skupine ljudi. Med sprehodom so nekateri nabirali mah za jaslice, drugi pa smo se spoznavali s kraško pokrajino. Po sprehodu so sledile priprave na odhod in čiščenje koče, potem pa vožnja proti domu. Nekateri so izkoristili preostanek dneva za namakanje v Dolenjskih toplicah.

Vikend je prehitro minil. Kljub mrazu in mrzli vodi nas je dva dni grelo sonce, predvsem pa dobra družba. Zahvaljujoč odličnim kuharicam in njihovim sladkim dobrotam nismo bili niti malo lačni, dolgčas pa nam prav tako ni bilo. 

Organizatorjem se zahvaljujem za prečudovito izkušnjo, Vam prijatelji pa se zahvaljujem zato, ker ste me sprejeli medse.

Karin



nedelja, 30. september 2012

SREČANJE KLUBOV NA ERMANOVCU 2012

V soboto 29. septembra je bilo srečanje Gorenjskih KZA klubov na Ermanovcu. Iz našega kluba se ga je udeležilo okoli 15 članov. Organiziral ga je klub iz Škofje Loke. 




Vsi pohodniki smo se zbrali pred gostiščem Lipanj v Hotavljah. Že tu je bilo prijetno s poznanimi in nepoznanimi pohodniki. Polno smeha in prijaznih ljudi. Ko smo bili zbrani, smo se odpeljali do Kopačnice in se peš odpravili do koče na Ermanovcu. Nekateri so šli tudi z avtom. Pot je bila lahka in prijetna, v senci dreves. Minila je hitro v družbi prijetnih ljudi. 




Škofjeloški klub je pripravil obilen prigrizek. Predsednica kluba je imela otvoritveni govor, nato pa smo ob prijetni glasbi harmonike imeli tudi srečolov, pri katerem so vse srečke zadele. Nadaljevali smo z merjenjem višine pršuta. Metanje podkev v dvojicah je močno dvignilo vzdušje. Vsi smo navijali. Pri navijanju so nam pomagali tudi naši štirinožni prijatelji. Za finale smo se pomerili v vlečenju vrvi. Najprej moški, nato še ženske. Tu se je res pokazala zagrizenost in srčnost naših članic. Kljub vsem naporom so morale priznati premoč nasprotnic. Malo nam je tudi ponagajalo vreme, vendar se je srečanje končalo v vedrem duhu. Na poti domov smo bili z mislimi že pri srečanju naslednje leto.

Janez